Archiwum
- Index
- Glen Cook Darkwar 01 Doomstalker
- Suzanne Young Plaga samobojcow
- Jeff Lindsay DzieśÂ‚o Dextera 04
- ÂŚwiatło i oÂświetlenie w fotografii cyfrowej
- Linda Barlow Opętani miłoÂścią
- Cartland Barbara Niechć™tna śźona
- 04 Grobowa Tajemnica Harris Charlaine
- Gordon Abigail Za mloda na milosc
- A Birodalom arnyai Steve Perry
- Webb Peggy ÂŚwiąteczna przepowiednia
- zanotowane.pl
- doc.pisz.pl
- pdf.pisz.pl
- marcelq.xlx.pl
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Inteligenca je sposobnost ãlovekovega duha sestaviti
razna znanja v pomensko celoto globljega pomena.
Miselni proces od trenutka, ko znanja 0 e ne znamo po-
vezati, do trenutka, ko smo znanje uspeli povezati v
poglobljeno spoznanje, imenujva spoznanje. Od takrat
naprej, ko smo v zavesti razliãna vedenja sestavili v 0 ir0 o
107
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
celoto, pa lahko reãemo, da se tistega globjega dejstva
zavedamo.
Razlaga je preveã zapletena, da bi jo lahko razumel.
Posku0 ajva jo razjasniti z nekaj primeri. Ko sem se
pred kratkim z avtom odpeljal na bencinsko ãrpalko, se
nisem pripel. Ustavil me je policist, kar me je stalo ne-
kaj denarja. Zavedanje mi omogoãa, da si znam v zvezi
s tem dogodkom predstavljati veã razliãnih scenarijev,
kaj bi se lahko dogodilo, v primeru:
" ãe me ne bi ustavil policaj,
" ãe bi bil privezan,
" ãe bi od0 el na ãrpalko naslednji dan.
Zavedam se mnogih moÏnosti poteka dogodka na
naãin, kot se jih Ïival ne more zavedati.
Zanimivo. Zavedanje torej omogoãa, da si ljudje zgolj v
mislih in zavesti ustvarjamo miselne svetove in predsta-
ve, za katere niti ni potrebno, da se v resnici dogodijo.
Dogajanje miselnih predstav v ãlovekovi zavesti je
tista kljuãna razlika med nami in Ïivalmi, po kateri si
spra0 eval. Za Ïivali je pomemben predvsem otipljivi
svet tega trenutka, ljudje pa smo v svoji zavesti sposobni
ustvarjanja nami0 ljenih svetov. âlovek ni sreãen le ob
otipljivih dogodkih materialnega sveta, ampak tudi ob
doÏivljanju stvari, ki si jih le domi0 lja.
108
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
âe pomislim, kako nekateri ljudje, predvsem Ïenske,
uÏivajo pred televizorjem ob ne0 tetih nadaljevankah
nami0 ljenega sveta, moram tvoji trditvi le pritrditi.
NajbrÏ se v svoji zavesti postavijo v vlogo katere od
igralk.
Primerov uÏivanja sreãe v sanjskem svetu je veliko.
Da ne bova izpostavljala le Ïensk, lahko ugotoviva, da
mo0 ki gledajo kriminalke, kjer se v nami0 ljenih situaci-
jah bolj ali manj zavestno poistovetijo z uspe0 nimi in
moãnimi zmagovalci filma in uÏivajo v zmagovanju nad
poraÏenci.
Sku0 am si ustvariti predstavo, kako bi izgledalo moje vi-
denje sveta, ãe bi bil odvisen le od tistega, kar vidim in
si ne bi mogel ustvariti nobene miselne predstave. Kar
zmrazi me, kako bi bil tak svet dolgoãasen. Nobenega
podoÏivljanja dogodkov, nobenega ustvarjanja, nobene-
ga sanjarjenja &
Naj ti 0 e z eno domnevo prikaÏem resniãnost ogrom-
ne razlike med ãlovekom in Ïivalmi. Nekatere Ïivali
imajo tako oblikovan vrat in glasilke, da bi iz biolo0 kega
gledi0 ãa imele sposobnost govora, pa kljub temu ne
govorijo.
Zelo zanimivo vpra0 anje. Zakaj se Ïivali ne potrudijo
uporabe vsaj nekaj najosnovnej0 ih besed ?
109
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
Oblika vratu in glasilk je le en pogoj za razvoj govo-
ra. ·e mnogo bolj pomemben pogoj je sposobnost bit-
ja, da ustvari v svoji zavesti miselne predstave in miselni
svet. Ko ãlovek sli0 i besedo kruh, v njegovi zavesti na-
stane slika kruha. Ta kruh v mislih lahko reÏemo,
jemo, podarjamo drugemu itd. Besede v nas oÏivijo .
Povzroãijo nam miselna dogajanja v duhovnem svetu,
zato so besede v obliki govora ali pisane besede tako
priljubljene pri ljudeh.
Îivali imajo zelo skromen duhovni svet, zato jim
govor in podobni simboli abstraktnega sveta pomenijo
zelo malo. Primerov Ïivalske omejenosti v duhovnosti je
veliko. Pomisli na striãevo maãko. Stalno sedi ob kavãu
v dnevni sobi in ima moÏnost, da bi gledala televizijske
oddaje. Tudi kadar so na sporedu risanke Tom in Jer-
ry teh risank nikoli ne gleda zato, ker nima sposobnosti
ustvarjanja miselnih svetov.
Lani smo pri stricu v garaÏi na0 li veliko ogledalo. Posta-
vili smo ga pred psa, pred maãko in pred koko0 . Pes se je
takoj zapodil v ogledalo in Ïelel prepoditi in prestra0 iti
vsiljivca v ogledalu. Maãka se za maãko v ogledalu ni
zmenila.
Îivalski svet zavedanja je preskromen, da bi se Ïival
v ogledalu prepoznala in se zavedla sama sebe. Îival v
ogledalu vidi svojo sliko, dojema pa jo kot drugo Ïival
110
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
ob sebi. Îival nima moÏnosti, da bi se iz svojih gibov in
gibov Ïivali v ogledalu zavedla, da je to njena lastna
podoba.
Predstavljal sem si, kako spo0 tljivo bova govorila
o zavedanju kot lastnosti, ki ãloveku omogoãa tako po-
membno mesto v stvarstvu, midva pa sva zavedanju
dala vlogo sanjarjenja.
Sanjarjenje, bolje reãeno ustvarjanje svetov le v mis-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]